Črno zlato ogroža modri planet

Ko se tovor z ladje z zapeljivim imenom Prestige 2002. leta razlije po morju in doseže španske in portugalske obale, je sanj o turističnem razvoju, prestižnih turističnih obmorskih središčih konec za dolga leta, morda desetletja, da ne govorimo o pomorjenem morskem in obmorskem življu, poginulih pticah, ki zlepljenih kril nebogljeno legajo po nekoč lepih in živih peščenih plažah, pretrganega tradicionalnega ribiškega življenja.

Tega smo se bali tudi za Jadransko morje, predvsem našo Istro, ko smo v začetku februarja spremljali dogajanje na turški ladji "Und Adriyatik", ki jo je na plovbi proti Trstu zajel požar 13 navtičnih milj zahodno od Rovinja. Na ladji je bilo okoli 200 kamionov in 11 ton težkih olj, ki so zgorela. Tudi slovensko okoljsko in obrambno ministrstvo skupaj s Civilno zaščito RS je budno spremljalo požar, saj je bilo ogroženo tudi slovensko morje. Na srečo do izliva tovora ni prišlo, ladja ni potonila in trenutno v Tržaškem pristanišču čaka na kosovni odpad oz. za staro železo. Tudi vetrovne mase so dim odnašale na odprto.

Sprašujem se, kako ohraniti »modri planet«, ko pa morja pretežno obravnavamo z ekonomskega in strateško obrambnega vidika, pozabljamo pa na njegove ekološke funkcije – navsezadnje so morja glavna svetovna »njiva« in s planktonom na začetku prehranjevalne verige ter produkciji kisika. Pozabljamo, da morje niso le vonj po soli, počitnice, … ali kotanje za odlaganje vsakršnih odpadkov.


V razmislek, kje vse smo že nepovratno zapacali: Največja svetovna razlitja