Po štirih negativnih zdaj pozitivno mnenje za plinski terminal

Deželno krajinsko spomeniško varstvo Furlanije - Julijske krajine je pred nekaj dnevi po začetnem nasprotovanju zdaj izdalo pozitivno mnenje načrtu za gradnjo kopenskega plinskega terminala v Žavljah. Očitno so bili politični pritisk Rima in gospodarski interesi premočni. Pred njimi si zatiska oči tudi italijansko okoljsko ministrstvo. Kaj pa slovenska vlada? Molči namenoma?

Obstajajo namreč močni indici za načrtovano gradnjo kopenskega terminala tudi pri nas. Torej logika »daj-dam«: mi ne nasprotujemo izgradnji v Žavljah, vi dopustite kopenski terminal pri Kopru. Luka Koper, ki javno nasprotuje terminalu, medtem gradi nova skladišča za kerozin. Rezervoar za 200 tankerjev, ki bodo letno pripluli v zaliv?

BLOK DRŽAV PROTI FORMULI 20-20-20

V času svetovne finančne krize se vse več držav oglaša, da ne bo zmoglo investicij v čistejšo energetsko tehnologijo in do leta 2020 zmanjšati izpuste CO2 za 20%, povečati izkoristek energije za 2o% in vzporedno povečati prispevek obnovljivih virov energije na 2o%. Trenutno delež OVE v končni porabi energije v EU znaša 8,5 odstotka.

Glede na to, da so med nefosilnimi viri energije: veter, sončna, vodna in geotermalna energija, energija valovanja, plimovanja, biomasa, deponijski plin, plini iz naprav za čiščenje odplak ter bioplin, so načrti za izgradnjo plinskih terminalov bodisi pri nas bodisi v Italiji ali kjerkoli drugje v EU, v nasprotju s cilji v začetku leta sprejetega zakonodajnega podnebno-energetskega paketa.

Čigavi interesi bodo prevladali: sebični, zasebni kratkoročni gospodarski interesi ali dolgoročni okoljevarstveni, medgeneracijski oz. trajnostni interesi?

Spet smrdi po plinu

Zgodba s terminalom je vedno bolj vroča. Pred nekaj meseci je italijansko okoljsko ministrstvo izreklo pozitivno mnenje glede izgradnje kopenskega plinskega terminala v Žavljah, kljub vplivom na okolje. Vzporedno pa na slovenski strani nemška družba TGE Gas Engineering do leta 2012 načrtuje terminal v neposredni bližini Luke Koper pod Serminom. Da ima investitor resne namene, priča postopek za pridobitev energetskega dovoljenja. Direktorat za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo naj bi se izrekel še do konca leta, nakar bo Ministrstvo za okolje in prostor presojalo vplive projekta na okolje. Se bo tudi MOP izrekla pozitivno, kljub najbolj očitni posledici: povečan tankerski promet v Koprskem zalivu in s tem možnost (ekoloških) nesreč? Investitorji javnost prepričujejo, da je terminal zaradi drugačne tehnologije utekočinjanja plina za okolje veliko bolj sprejemljiv od načrtovanega pri zahodnih sosedih.

Očitno je skrajni čas za nadaljevanje kampanje SIlly Illy: kot sporočilo na zbirki podstavkov, na papirnatih servietah, žličkah, morda tokrat v sodelovanju z italijanskimi umetniki. Važno je okrepiti pritisk javnosti in ga uglasiti za trajnostne rešitve. Ker plinski terminal za ekološko občutljiv Koprski zaliv nikakor ni primerna rešitev energetskega vprašanja. Tako kot Illy nikakor ni odgovorna kava.

Informiranje in osveščanje KP študentov

Poprov Rok si je uredil privlačen predstavitveni prostor pod koprskimi arkadami in študentom in drugim mimoidočim predstavil problem umestitve terminala v ekološko in politično občutljiv prostor.

Foto sled.

V Žavljah uplinjevalnik do leta 2012?

Komisija za ugotavljanje vplivov na okolje pri ministrstvu za okolje italijanske vlade je izrekla pozitivno mnenje glede izgradnje kopenskega plinskega terminala v Žavljah, čeprav bi le-ta močno obremenil okolje. Močno bi se povečal tankrski promet v zalivu, s tem možnost nesreč, ohlajevanje morske vode lahko ima posledice na morski habitat in organizme.

Investitor, španska družba Gas Natural, je napovedala, da naj bi uplinjevalnik začel delovati leta 2012. Tržaški svetniki so glede projekta deljenega mnenja, župan Dipiazza pa ga podpira. Kaj bodo storili okoljevarstveniki? Kako se bo odzvala Slovenija? Če ima v rokavu skrito karto koprskega terminala, verjetno ne bo prav zaviralna.

Studio Poper je danes v Kopru predstavil kampanjo Anti terminal, ki jo je pripravil ob prvem poskusu izgradnje terminala. Aktualno dogajanje kliče po nadaljevanju akcije...

Črno zlato ogroža modri planet

Ko se tovor z ladje z zapeljivim imenom Prestige 2002. leta razlije po morju in doseže španske in portugalske obale, je sanj o turističnem razvoju, prestižnih turističnih obmorskih središčih konec za dolga leta, morda desetletja, da ne govorimo o pomorjenem morskem in obmorskem življu, poginulih pticah, ki zlepljenih kril nebogljeno legajo po nekoč lepih in živih peščenih plažah, pretrganega tradicionalnega ribiškega življenja.

Tega smo se bali tudi za Jadransko morje, predvsem našo Istro, ko smo v začetku februarja spremljali dogajanje na turški ladji "Und Adriyatik", ki jo je na plovbi proti Trstu zajel požar 13 navtičnih milj zahodno od Rovinja. Na ladji je bilo okoli 200 kamionov in 11 ton težkih olj, ki so zgorela. Tudi slovensko okoljsko in obrambno ministrstvo skupaj s Civilno zaščito RS je budno spremljalo požar, saj je bilo ogroženo tudi slovensko morje. Na srečo do izliva tovora ni prišlo, ladja ni potonila in trenutno v Tržaškem pristanišču čaka na kosovni odpad oz. za staro železo. Tudi vetrovne mase so dim odnašale na odprto.

Sprašujem se, kako ohraniti »modri planet«, ko pa morja pretežno obravnavamo z ekonomskega in strateško obrambnega vidika, pozabljamo pa na njegove ekološke funkcije – navsezadnje so morja glavna svetovna »njiva« in s planktonom na začetku prehranjevalne verige ter produkciji kisika. Pozabljamo, da morje niso le vonj po soli, počitnice, … ali kotanje za odlaganje vsakršnih odpadkov.


V razmislek, kje vse smo že nepovratno zapacali: Največja svetovna razlitja

DARILO KOT EKOLOŠKO OSVEŠČANJE

Postavitev plinskega terminala v Severnem Jadranu nam je vse bližje in pridobiva nove razsežnosti. Mednarodna družba TGE Gas Engineering se pospešeno pripravlja in pridobiva dovoljenja za začetek gradnje v neposredno bližini Luke Koper pod Serminom. Direktorat za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo naj bi na vlogo za pridobitev energetskega dovoljenja odgovorilo predvidoma do konca letošnjega leta. Kdo bo torej prejel 900 milijonov EUR vredno »darilo« – investitor TGE s slovenskim predsednikom uprave Vladimirjem Puklavcem, vpleteni politični odločevalci na nacionalni in lokalni ravni, zainteresirani soinvestitorji, slovenski uporabniki energije, lokalno prebivalstvo?

Očitno je ekološko in družbeno občutljivi projekt gradnje plinskega terminala v Kopru zavit v zelo netransparentni »vrednostni« papir. Vi pa lahko svoje nasprotovanje projektu jasno izrazite in zavijete v darilni papir. Z nakupom skodelic New anti-terminal Silly coffee cup collection boste podprli civilna gibanja proti izgradnji plinskega terminala in z umetniškim, uporabnim in osveščevalnim darilom pomagali ohraniti Koprski zaliv. Skodelice najdete v prodajalni Mestnega muzeja Ljubljana na Gosposki 15 vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, če se ne nahajate v Ljubljani, pa pišite na naslov: interact@poper.si.